KO SE ULTRA IN ELEKTRIKA SREČATA

petek, 2. oktober 2026, PTUJ

Kaj se zgodi, ko se dva rekreativna kolesarja odpravita z istega kraja, a vsak na popolnoma svojo pot? Nordkapp. Skrajni sever Evrope. Dve kolesi. Dve ideji. Dve zgodbi. Franc se je z električnim kolesom odpravil z Nordkappa proti Sloveniji in svojo pot zaključil na Ptuju. Jaz sem nekaj dni pozneje na istem mestu stopila ob svojo 21 let staro Modro Raketo in krenila proti jugu. Pred menoj je bila NorthCape–Tarifa, najdaljša samooskrbna kolesarska dirka na svetu. Po 7.631 kilometrih, 15 državah in 32 dneh sem prispela do Tarife na skrajnem jugu Španije kot prva ženska letošnje dirke in 13. v skupni razvrstitvi.

Tina Žarki

Dve poti, ki ju na prvi pogled ločuje skoraj vse: električno in klasično kolo, potovanje in samooskrbna ultradirka, različni cilji, drugačen tempo in drugačni izzivi. Povezuje pa ju nekaj precej pomembnejšega: radovednost, pogum, želja po poti in odločitev, da greš pogledat, kaj je tam nekje naprej. Na Ptuju se bosta ti dve zgodbi prvič srečali na istem odru.

Ob fotografijah in pripovedovanju bomo potovali od arktičnega severa skozi Evropo ter govorili o trenutkih, ki jih zemljevid ne pokaže: o lepoti poti, utrujenosti, nepričakovanih zapletih, ljudeh, ki jih srečaš, in o tem, kaj tako dolga pot naredi s človekom.

❤️ Večer z razlogom

Tokrat kilometri ne bodo samo zgodbe. Večer bo imel dobrodelno noto, saj bomo zbirali prostovoljne prispevke za Tea in njegovo zdravljenje v ZDA. Vstop na dogodek je prost, vsak prispevek pa bo še en majhen kamenček v mozaiku pomoči.

📍 Steklarska delavnica, Ptuj
📅 petek, 2. oktober 2026
🕕 ob 18. uri
🎟️ Vstop prost

Bi podobno zgodbo želeli slišati tudi pri vas? Predavanje Kje je tvoja Tarifa? prilagodim podjetjem, organizacijam, šolam, društvom in dogodkom. Zgodba 7.631 kilometrov dolge poti je samo kulisa za teme, ki se dotikajo vseh nas: vztrajnosti, mentalne odpornosti, poguma, zdravja, odločitev in velikih ciljev.

Naslednji večer je lahko pri vas. ❤️

tina.zarki@gmail.com
031 796 729

Najdaljša samooskrbna kolesarska dirka na svetu

Ko sem prvič pogledala zemljevid od Nordkappa do Tarife, sem vedela, da to ne bo le kolesarska dirka. To bo življenjski projekt. Projekt, ki bo preizkusil vse. Moje telo. Mojo glavo. Moje odločitve. Mojo sposobnost ostati mirna tudi takrat, ko gre vse narobe.In danes lahko z neizmernim ponosom rečem:

Uspelo mi je. Postala sem prva Slovenka in prva predstavnica Balkana, ki je uspešno zaključila NorthCape–Tarifa – eno najzahtevnejših samooskrbnih ultrakolesarskih dirk na svetu. Zagotovo pa najdaljšo na svetu.

Dirko sem zaključila kot 1 ženska letošnje izvedbe in osvojila 13. mesto v absolutni konkurenci.

Živimo v svetu, kjer je vse projekt. Vse planirano. Vse izračunano. Vse merljivo. Kot da ni več spontanosti.Kot da ni več tistega starega “go with the flow” duha, ki ga danes skoraj nihče več ne razume.In ravno to je ta pot. 7400 kilometrov popolne neznanke. Brez spremljevalne ekipe. Brez zunanje pomoči. Samo jaz, moje kolo in volja.Pri takšni poti ni pomembno samo telo. Pomembno je predvsem to, kdo upravlja s kom. Ali glava upravlja s telesom… ali telo začne upravljati s tabo.to je moj "Go with a flow."

Na takšni dirki postaneš le majhna premikajoča se pikica na ekranih drugih ljudi. Pikica, ki jo spremljajo domači, prijatelji, neznanci.In ko se ta pikica premika, vsi vedo:Ok je. Diha. Premika se. Ko obstane ta pikica … začnejo razmišljati:Ali spi? Ali počiva? Je v trgovini? Se ji je kaj zgodilo? Noro je, kako se človek na koncu zmanjša na eno samo premikajočo se pikico na zemljevidu. A v resnici se znotraj te točke odvija cel svet. Življenje.

Lansko leto sem prekolesarila 8 držav:Španijo, Francijo, Italijo, Albanijo, Makedonijo, Srbijo, Bolgarijo in Romunijo.Zdelo se mi je, da se mi že takrat “rola” od vseh kultur, jezikov, vremena, valut in ljudi. Od Atlantskega oceana do Črnega morja.

Letos je bilo vse večje. Daljše. Bolj samotno. Bolj surovo. Od skoraj neposeljene Finske in ravnin Baltika do najvišjih evropskih prelazov in najvišje vozne ceste v Evropi. Od 24-urne dnevne svetlobe na severu do sončnega Mediterana na jugu. Od najsevernejše točke Evrope do njene najjužnejše.

Ja, danes živimo v svetu številk. Ampak proti avanturi, ki sem jo opravila … so številke samo opombe pod črto. Ker priti v enem kosu čez 7500 kilometrov Evrope ni več samo šport. Je nekaj, kar si večina ljudi težko sploh predstavlja. In mogoče trenutno samo jaz zares vem, kaj pomeni pogledati tako pot… in vseeno reči:

GREM.

Ključna dejstva:

15 držav: Norveška, Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Nemčija, Avstrija, Švica, Lihtenštajn, Italija, Francija, Andora, Španija

Kontrolne točke (8): Helsinki, Finska / Hrib križev, Litva / Bregenz, Avstrija / Col du Galibier, Francija / Nica, Francija / Port d’Envalira, Andora / Pico del Veleta, Španija / Tarifa, Španija

  • –211 m najnižja točka – pod morsko gladino
  • 3398 m najvišja točka – Pico del Veleta (najvišja prevozna cesta v Evropi)
  • Col d’Iseran – 2764 m najvišji prelaz v Alpah
  • Port d’Envalira – 2409 m najvišji celoletno odprt prelaz v Evropi

4 ključni mejniki

  • 1753 km – Helsinki
  • 4070 km – Bregenz
  • 5370 km – Nica
  • 7400 km – Tarifa (cilj)

Športina, Športna masaža, Tina Žarki s.p. / tina.zarki@gmail.com / 031 796729

DŠ 37616617 / MŠ 9311190000 / IBAN SI56 0400 0028 1698 029